Emilio Butragueño Santos

La Leyenda Blanca
Odgovori
Uporabniški avatar
cime
Technical staff
Prispevkov: 95
Pridružen: 25 Jan 2008, 00:18
Kraj: Slovenija
Kontakt:

Emilio Butragueño Santos

Odgovor Napisal/-a cime »

Čarovnik s stadiona Santiago Bernabeu

Emilio Butragueño Santos
(Madrid, 22. julij 1963) je dal ime mitični Quinti del Buitre, ki je osupnila celi svet. El Buitre (socio Real Madrida od svojega rojstva) je razvijal svoj način igranja nogometa (drugačen vendar spektakularen) pred šolo Calasancio, kjer je vadil svoj način igranja in preigravanja. Neverjetno preigravanje je doma nato preizkušal na svojemu nasprotniku, Merryu – to je bil njegov pes (pasma: Nemški ovčar). Tako se je njegov neverjetni talent že začel počasi prebujati.

Emilio je sanjal, da bi igral za Madrid, vendar je mislil da bodo to le neuresničene sanje. Njegovo življenje se je spremenilo 15. avgusta 1981. Pri komaj dopolnjenih 18 letih je opravil test v Ciudad Deportiva in tako je prišel v klub. Tri dni kasneje je debitiral z ekipo de Tercera (amaterska ekipa Reala) v San Lorenzu del Escorial kjer naj bi po videnem odigral svojo najboljšo tekmo v življenju, kjer je vsem, ki so spremljali tekmo, pokazal kaj pomenijo točne globinske podaje. Od tistega dne dalje, se je začela legenda del Buitre.

El Buitre je najbolj znan izmed petih fantov, ki so igrali t.i. novi nogomet. Kljub temu pa je Di Stefano vpoklical v prvo ekipo sprva le Sanchisa in Martina Vázqueza. Di Stefano je dejal da je le vprašanje časa kdaj se bo priključil še Butragueño. In tako je bilo. Don Stefano ga je vpoklical za tekmo ki je bila odigrana v Cadizu.

Za Real Madrid se tekma ni mogla začeti slabše kot se je. Tekma je bila 5. februarja 1984 in Real je izgubljal 2 - 0. Di Stefano je poklical Buitro in mu dejal da bo zamenjal Santillano. Emilio nikoli ne bo pozabil tega dne. Dosegel je 2 gola in tako je Real napredoval v tretji krog (končni rezultat 2 - 3 za Real). Od tega trenutka dalje je veljal za veliki up madridisma.

Njegov čas pred Madridom – skoraj podpisal za mestnega rivala Atletico

Butragueño je brez dvoma eden od simbolov, ki predstavljajo Real Madrid, čeprav je pred Realom igral za Atletico. Bilo je tik preden je prišel v Real. Prvi test, ki ga je opravil El Buitre v Ciudad deportiva de la Castellana (trening center) je bil tako slab, da so nad njim obupali trenerji v klubu in ga tako odpustili iz kluba oz. sploh ni bil sprejet v klub. Tako mu ni ostalo nič drugega kot da je odšel v drugi večji klub v Madridu in to je bil Atletico, kjer je El Buitre poizkušal svojo srečo.

Tam je Butragueño pokazal vse svoje znanje in se pokazal v najboljši luči, tako da so mu v Atleticu ponudili takoj 3 dnevno preizkušnjo s cantero Atletica. Vendar to ni bilo všeč njegovemu očetu, ki je bil veliki Madridista in ni mogel videti svojega sina v rdeče-belem dresu Atletica in tako je odšel v Madrid, kjer je prosil če lahko ponudijo El Buitri še eno priložnost.

Po dolgih pregovorih z nekaterimi direktorji kluba, je oče dosegel da je Emilio dobil še eno priložnost. In te priložnosti Butragueño enostavno ni mogel izpustiti iz rok in tako jo je izkoristil. Njegove sanje so bile zaigrati v belem dresu in končno mu je to le uspelo, vendar spomnimo se da je skoraj podpisal za večnega mestnega rivala.

El Buitra v Madridu – manjka mu le Liga Prvakov

Butragueño je tako prišel v Real Madrid 15. avgusta leta 1981 – takrat je dopolnil 18 let in njegova prva ekipa je bila Tercera. Leto ki je sledilo, je napredoval v Castillo in 5. februarja 1984 je že debitiral s prvo ekipo v eni izmed najbolj znanih tekem Reala, to je bila tekma proti Cadizu tistega leta.

Od takrat naprej velja El Buitre za fenomena. Z ekipo je osvojil 6 La Lig, 2 UEFA pokala, 3 Španske superpokale in 1 Španski pokal. Prav tako je v eni izmed sezon pri Realu postal Pichichi. V vsej tej zbirki mu manjka le Liga prvakov. Klub je zapustil 30. junija 1995 in odšel igrati v Mehiko.

Butragueno je po bogati karieri v Madridu odšel v Mehiko in kasneje postal direktor Reala

Emilio Butragueño je obesil čevlje na klin 5. aprila 1998. Njegov zadnji klub je bil Atletico Celaya. V njegovi 3 letni avanturi pri Celayi je prišel do finala prvenstva kjer so igrali proti Necaxa. Prav v Mehiki je bil znan kot El Caballero de la Cancha, zaradi njegovega načina igranja na igrišču kot njegovega življenja izven igrišč (el Caballero de la Cancha – kavalir s stadiona).

Po upokojitvi je 15. januarja 2001 bil imenovan za generalnega direktorja, pod takratnim vodstvom, se pravi Florentina Pereza. Funkcijo je opravljal vse do leta 2006…


Nekaj statistike:
Pozicija na igrišču: Napadalec
Odigranih tekem: 463 uradnih, 106 prijateljskih
Doseženih golov: 217
Nastopi s Špansko reprezentanco: 69
Pokali:
6 Ligas
2 Copas de la UEFA
2 Copas del Rey
1 Copa de la Liga
3 Supercopas de España

Slika

Odgovori